Doloèanje relacij med tabelami v zbirki podatkov programa Microsoft Access

V tem èlanku je opisano, kako doloèiti relacije v zbirki podatkov programa Microsoft Access. Vanj so vkljuèene te teme:

• Kaj so relacije med tabelami
• Vrste relacij med tabelami
• Relacija »ena proti mnogo«
• Relacije »mnogo proti mnogo«
• Relacija »ena proti ena«


• Doloèanje relacij med tabelami
• Doloèanje relacij »ena proti mnogo« ali »ena proti ena«
• Doloèanje relacij »mnogo proti mnogo«


• Referenèna integriteta
• Kaskadne posodobitve in brisanja
• Vrste združitev

Kaj so relacije med tabelami

V relacijski zbirki podatkov relacije omogoèajo, da prepreèite odveène podatke. Èe na primer oblikujete zbirko podatkov, ki bo sledila informacijam o knjigah, lahko ustvarite tabelo, imenovano »Naslovi«, v kateri bodo shranjeni podatki o posamezni knjigi, na primer naslov knjige, datum izdaje in založnik. Morda želite shraniti tudi podatke o založniku, kot so na primer založnikova telefonska številka, naslov in poštna številka. Èe bi želeli shraniti vse te podatke v tabelo z naslovi, bi bila založnikova telefonska številka podvojena za vsako knjigo, ki bi jo natisnil založnik.

Boljša rešitev je, da podatke o založniku shranite le enkrat, in sicer v loèeno tabelo, imenovano »Založniki« Nato bi v tabelo »Naslovi« vstavili kazalec, ki bi za sklic uporabil vnos v tabeli »Založniki«.

Èe želite zagotoviti nenehno sinhronizacijo podatkov, lahko med tabelama »Naslovi« in »Založniki« vsilite referenèno integriteto. Relacije z referenènimi integritetami omogoèajo, da se podatki v eni tabeli ujemajo s podatki v drugi tabeli. Vsak naslov v tabeli »Naslovi« mora biti na primer povezan z doloèenim založnikom v tabeli »Založniki«. V zbirko podatkov ni mogoèe dodati naslova za založnika, ki ne obstaja v zbirki podatkov.

Vrste relacij med tabelami

Relacija deluje tako, da poišèe ujemajoèe se podatke v kljuènih stolpcih, po navadi v stolpcih z istim imenom v obeh tabelah. V veèini primerov relacija poišèe ujemajoèi se primarni kljuè iz ene tabele, ki zagotavlja enolièni identifikator za posamezno vrstico, z vnosom v tujem kljuèu v drugi tabeli. Prodajo je mogoèe na primer povezati z doloèenimi prodanimi knjigami tako, da ustvarite relacijo med stolpcem »ID naslova« v tabeli »Naslovi« (primarni kljuè) in stolpcem »ID naslova« v tabeli »Prodaja« (tuji kljuè).

Na voljo so tri vrste relacij med tabelami. Vrsta ustvarjene relacije je odvisna od tega, kako so sorodni stolpci doloèeni.

Relacija »ena proti mnogo«

Relacija »ena proti mnogo« je najpogostejša vrsta relacije. V tej vrsti relacije ima vrstica v tabeli A lahko mnogo ujemajoèih se vrstic v tabeli B, vendar pa ima vrstica v tabeli B lahko le eno ujemajoèo se vrstico v tabeli A. Tabeli »Založniki« in »Naslovi« imata na primer relacijo »ena proti mnogo«: vsak založnik ustvari veliko knjig, vendar pa je vsaka knjiga le od enega založnika.

Relacija »ena proti mnogo« je ustvarjena, èe je le eden od stolpcev v relaciji primarni kljuè ali ima enolièno omejitev.

V Accessu je stran primarnega kljuèa relacije »ena proti mnogo« prikazana s simbolom kljuèa. Stran tujega kljuèa relacije je prikazana s simbolom neskonènosti.

Relacije »mnogo proti mnogo«

V relaciji »mnogo proti mnogo« ima lahko vrstica v tabeli A mnogo ujemajoèih se vrstic v tabeli B in obratno. Tako relacijo ustvarite tako, da doloèite tretjo tabelo, imenovano stièna tabela, katere primarni kljuè sestavljajo tuji kljuèi iz tabel A in B. Tabeli »Avtorji« in »Naslovi« imata na primer relacijo »mnogo proti mnogo«, ki je doloèena z relacijo »ena proti mnogo« iz vsake od teh tabel na tabelo »NasloviAvtorji«. Primarni kljuè tabele »NasloviAvtorji« je kombinacija stolpca »ID avtorja« (primarni kljuè tabele »Avtorji«) in stolpca »ID naslova« (primarni kljuè tabele »Naslovi«).

Relacije »ena proti ena«

V relaciji »ena proti ena« ima lahko vrstica v tabeli A najveè eno ujemajoèo se vrstico v tabeli B in obratno. Relacija »ena proti ena« je ustvarjena, èe sta oba stolpca v relaciji primarna kljuèa ali imata enoliène omejitve.

Ta vrsta relacije ni pogosta, ker je mogoèe veèino podatkov, ki so med sabo v relaciji na ta naèin, vstaviti v eno tabelo. Relacijo »ena proti ena« lahko uporabite za:

• razdelitev tabele z veliko stolpci;
• osamitev dela tabele zaradi varnostnih razlogov;
• shranjevanje podatkov, ki jih ne boste uporabljali dolgo èasa in bi jih bilo mogoèe preprosto izbrisati tako, da preprosto izbrišete tabelo; in
• shranjevanje podatkov, ki veljajo le za podnabor glavne tabele.

V Accessu je stran primarnega kljuèa relacije »ena proti ena« prikazana s simbolom kljuèa. Tudi stran tujega kljuèa je prikazana s simbolom kljuèa.

Doloèanje relacij med tabelami

Pri ustvarjanju relacij med tabelami so polja v relaciji lahko poimenovana drugaèe. Vendar pa morajo polja v relaciji imeti enak podatkovni tip, razen èe je primarni kljuè polja polje »Samoštevilo«. Polje »Samoštevilo« se lahko ujema s poljem »Število« le, èe je lastnost FieldSize obeh ujemajoèih se polj enaka. Polje »Samoštevilo« se lahko na primer ujema s poljem »Število«, èe je lastnost FieldSize obeh polj »Dolgo celo število«. Tudi èe sta obe ujemajoèi se polji polji »Število«, morata imeti enako nastavitev lastnosti FieldSize.

Doloèanje relacij »ena proti mnogo« ali »ena proti ena«

Relacijo »ena proti mnogo« ali »ena proti ena« lahko ustvarite tako:

1. Zaprite vse odprte tabele. Relacij ni mogoèe ustvariti ali spremeniti med odprtimi tabelami.
2. V Accessu 2002 ali Accessu 2003 sledite tem korakom:
   1. Pritisnite tipko F11, da preklopite v okno zbirke podatkov.
   2. V meniju Orodja kliknite Relacije.
   V Accessu 2007 na kartici Orodja za zbirke podatkov v skupini Pokaži/skrij kliknite Relacije.
3. Èe v zbirki podatkov še niste doloèili še nobenih relacij, se samodejno prikaže pogovorno okno Pokaži tabelo. Èe želite dodati tabele, med katerimi želite ustvariti relacije, vendar pa pogovorno okno Pokaži tabelo ni prikazano, v meniju Relacije kliknite Pokaži tabelo.
4. Dvokliknite imena tabel, med katerimi želite ustvariti relacije, in nato zaprite pogovorno okno Pokaži tabelo. Èe želite ustvariti relacijo med samo tabelo, to tabelo dodajte dvakrat.
5. Povlecite polje, med katerim želite iz ene tabele ustvariti relacijo s poljem v relaciji v drugi tabeli. Èe želite povleèi veè polj, pritisnite tipko CTRL, kliknite posamezno polje in jih nato povlecite.
   
   V veèini primerov povleèete polje s primarnim kljuèem (ki je prikazano s krepkim besedilom) iz ene tabele do podobnega polja (pogosto z istim imenom), ki se v drugi tabeli imenuje tuji kljuè.
6. Prikaže se pogovorno okno Urejanje relacij. Preverite, ali so imena polj, ki so prikazana v dveh stolpcih, pravilna. Po potrebi jih lahko spremenite.
   
   Po potrebi lahko nastavite možnosti relacije. Èe želite veè informacij o doloèenem elementu v pogovornem oknu Urejanje relacij, kliknite gumb z vprašajem in nato kliknite element. Te možnosti so opisane podrobneje v nadaljevanju tega èlanka.
7. Èe želite ustvariti relacijo, kliknite Ustvari.
8. Ponovite korake od 5 do 8 za vsak par tabel, med katerimi želite ustvariti relacije.
   
   Ko zaprete pogovorno okno Urejanje relacij, vas Microsoft Access vpraša, ali želite shraniti postavitev. Ne glede na to, ali shranite postavitev ali ne, bodo ustvarjene relacije shranjene v zbirko podatkov.
   
   OPOMBA: Relacije lahko ustvarite tako v poizvedbah kot tudi tabelah. Vendar pa v poizvedbah ni mogoèe vsiliti referenène integritete.

Doloèanje relacij »mnogo proti mnogo«

Relacijo »mnogo proti mnogo« lahko ustvarite tako:

1. Ustvarite dve tabeli, ki bosta imeli relacijo »mnogo proti mnogo«.
2. Ustvarite tretjo tabelo, imenovano stièna tabela, in vanjo dodajte nova polja z istimi definicijami, kot so v poljih s primarnim kljuèem iz vsake od obeh tabel. V stièni tabeli polja s primarnim kljuèem delujejo kot tuji kljuèi. V stièno tabelo lahko dodate tudi druga polja, tako kot v kateri koli drugi tabeli.
3. V stièni tabeli nastavite primarni kljuè tako, da bodo vanj vkljuèena polja s primarnim kljuèem iz drugih dveh tabel. V stièni tabeli »NaslovAvtorji« bi primarni kljuè sestavljali na primer polji »IDNaroèila« in »IDIzdelka«.
   
   OPOMBA: Primarni kljuè lahko ustvarite tako:
   1. Odprite tabelo v pogledu naèrta.
   2. Izberite polje ali polja, ki jih želite doloèiti kot primarni kljuè. Èe želite izbrati eno polje, kliknite izbirnik vrstic za želeno polje.
      
      Èe želite izbrati veè polj, pridržite tipko CTRL in nato kliknite izbirnik vrstic za posamezno polje.
   3. V Accessu 2002 ali Accessu 2003 v orodni vrstici kliknite Primarni kljuè.
      
      V Accessu 2007 na kartici Naèrt v skupini Orodja kliknite Primarni kljuè.
      
      Opomba Èe želite, da se vrstni red polj s primarnim kljuèem razlikuje od vrstnega reda polj v tabeli, v orodni vrstici kliknite Indeksi, da prikažete pogovorno okno Indeksi, in nato spremenite vrstni red imen polj za indeks, imenovan PrimaryKey (PrimarniKljuè).
4. Doloèite relacijo »ena proti mnogo« za obe primarni tabeli in stièno tabelo.

Referenèna integriteta

Referenèna integriteta je sistem pravil, s katerim Microsoft Access zagotovi, da so relacije med zapisi v tabelah v relaciji veljavne in da nenamerno ne izbrišete ali spremenite podatkov v relaciji. Referenèno integriteto lahko nastavite, èe so izpolnjeni vsi ti pogoji:

• Ujemajoèe se polje iz primarne tabele je primarni kljuè ali ima enolièen indeks.
• Polja v relaciji imajo isti podatkovni tip. Obstaja dve izjemi. Polje »Samoštevilo« je mogoèe povezati s poljem »Število«, èigar lastnost FieldSize je nastavljena na »Dolgo celo število«, polje »Samoštevilo«, èigar lastnost FieldSize je nastavljena na »ID replikacije«, pa je mogoèe povezati s poljem »Število«, èigar lastnost FieldSize je nastavljena na »ID replikacije«.
• Obe tabeli sta v isti zbirki podatkov programa Microsoft Access. Èe so tabele povezane tabele, morajo imeti obliko zapisa programa Microsoft Access, poleg tega pa morate odpreti zbirko podatkov, v kateri so shranjene, èe želite nastaviti referenèno integriteto. Referenène integritete ni mogoèe vsiliti za povezane tabele iz zbirk podatkov v drugih oblikah zapisa.

Pri uporabi referenène integritete morate upoštevati ta pravila:

• V polje s primarnim kljuèem v tabeli v relaciji ne morete vnesti vrednosti, ki ne obstaja v primarnem kljuèu v primarni tabeli. Vendar pa lahko v tuji kljuè vnesete nièelno vrednost, ki doloèa, da zapisi niso v relaciji. Ne morete na primer imeti naroèila, ki je dodeljeno neobstojeèi stranki, vendar pa imate lahko naroèilo, ki je dodeljeno nikomur, in sicer tako, da v polje »IDStranke« vnesete nièelno vrednost.
• Iz primarne tabele ne morete izbrisati zapisa, èe so v tabeli v relaciji ujemajoèi se zapisi. Iz tabele »Zaposleni« ne morete na primer izbrisati zapisa o zaposlenem, èe so zaposlenemu dodeljena naroèila v tabeli »Naroèila«.
• V primarni tabeli ne morete spremeniti primarnega kljuèa, èe ima ta zapis zapise v relaciji. V tabeli »Zaposleni« ne morete na primer spremeniti ID zaposlenega, èe so zaposlenemu dodeljena naroèila v tabeli »Naroèila«.

Kaskadne posodobitve in brisanja

V relacijah, v katerih je vsiljena referenèna integriteta, lahko doloèite, ali naj Microsoft Access samodejno kaskadno posodobi ali izbriše zapise v relaciji. Èe nastavite te možnosti, so operacije brisanja in posodabljanja, ki bi jih po navadi prepreèila referenèna integriteta, dovoljene. Ko iz primarne tabele izbrišete zapise ali v njej spremenite vrednosti primarnega kljuèa, Microsoft Access ustrezno spremeni tabele v relaciji, da ohrani referenèno integriteto.

Èe pri doloèanju relacije potrdite polje Kaskadno posodabljanje polj v relaciji, Microsoft Access pri vsaki spremembi primarnega kljuèa zapisa v primarni tabeli samodejno posodobi primarni kljuè v novo vrednost v vseh zapisih v relaciji. Èe na primer v tabeli »Stranke« spremenite ID stranke, je polje »IDStranke« v tabeli »Naroèila« samodejno posodobljeno za vsa naroèila te stranke, tako da se relacija ne prekine. Microsoft Access izvede kaskadno posodobitev brez kakršnega koli obvestila.

OPOMBA: Èe je primarni kljuè v primarni tabeli polje »Samoštevilo«, potrditev polja Kaskadno posodabljanje polj v relaciji nima nobenega uèinka, ker vrednosti v polju »Samoštevilo« ni mogoèe spremeniti.

Èe pri doloèanju relacije potrdite polje Kaskadno brisanje zapisov v relaciji, Microsoft Access pri vsakem brisanju zapisov iz primarne tabele samodejno izbriše zapise v relaciji v tabeli v relaciji. Èe na primer iz tabele »Stranke« izbrišete zapis stranke, so vsa naroèila te stranke samodejno izbrisana iz tabele »Naroèila« (to vkljuèuje tudi zapise v tabeli »Podrobnosti naroèila«, ki je v relaciji z zapisi »Naroèila«). Èe iz obrazca ali podatkovnega lista izbrišete zapise tako, da potrdite polje Kaskadno brisanje zapisov v relaciji, vas Microsoft Access opozori, da bodo morda izbrisani tudi zapisi v relaciji. Vendar èe zapise izbrišete s poizvedbo za brisanje, Microsoft Access samodejno izbriše zapise iz tabel v relaciji, ne da bi prikazal opozorilo.

Vrste združitev

Na voljo so tri vrste združitev, in sicer:

1. možnost doloèa notranje združevanje. Notranje združevanje je združitev, pri kateri so zapisi iz dveh tabel združeni v rezultate poizvedbe le, èe vrednosti v združenih poljih izpolnjujejo doloèene pogoje. V poizvedbi je privzeta združitev notranje združevanje, ki izbere zapise le, èe se vrednosti v združenih poljih ujemajo.

2. možnost doloèa levo zunanje združevanje. Levo zunanje združevanje je združitev, pri kateri so vsi zapisi z leve strani operacije LEFT JOIN v izjavi SQL poizvedbe dodani v rezultate poizvedbe, tudi èe v združenih poljih iz tabele na desni strani ni ujemajoèih se vrednosti.

3. možnost doloèa desno zunanje združevanje. Desno zunanje združevanje je združitev, pri kateri so vsi zapisi z desne strani operacije RIGHT JOIN v izjavi SQL poizvedbe dodani v rezultate poizvedbe, tudi èe v združenih poljih iz tabele na levi strani ni ujemajoèih se vrednosti.