Èe je v raèunalniku namešèeno 4 GB RAM-a, je sistemski pomnilnik, ki je v sistemu Windows Vista prikazan v pogovornem oknu »Sistemske informacije« manjši, kot ste prièakovali

Èe je v raèunalniku namešèeno 4 GB bralno-pisalnega pomnilnika (RAM-a), je sistemski pomnilnik, ki je v sistemu Windows Vista prikazan v pogovornem oknu Sistemske informacije, manjši, kot ste prièakovali.

V pogovornem oknu Sistemske informacije je lahko na primer prikazano 3120 MB sistemskega pomnilnika v raèunalniku, v katerem je namešèeno 4 GB pomnilnika (4096 MB).

Opomba Do pogovornega okna Sistemske informacije je mogoèe dostopati na te naèine:

• Kliknite Start, v polje Zaèni iskanje vnesite Sistem in nato v razdelku Programi kliknite Sistem.
• Na nadzorni plošèi dvokliknite Sistem.
• Kliknite Start, z desno tipko miške kliknite Raèunalnik in nato kliknite Lastnosti.
• V pogovornem oknu »Pozdravno središèe« sistema Windows Vista kliknite Pokaži veè podrobnosti.

Opomba Servisni paket SP1 za Windows Vista je spremenil naèin, kako komponente uporabniškega vmesnika poroèajo o pomnilniku. Nekatere komponente uporabniškega vmesnika sistema Windows Vista s servisnim paketom SP1 na primer sporoèijo, kadar je v raèunalniku namešèenega 4 GB ali veè skupnega fiziènega pomnilnika.

Èe želite veè informacij o tem, kako je sporoèen pomnilnik v sistemu Windows Vista s servisnim paketom SP1, kliknite to številko èlanka iz Microsoftove zbirke znanja:

Takšno delovanje je zaradi nekaterih dejavnikov strojne in programske opreme prièakovano.

Razne naprave v tipiènem raèunalniku zahtevajo pomnilniško preslikan dostop. To je poznano kot MMIO (pomnilniško preslikan vhod/izhod). Da bi bil prostor za pomnilniško preslikan vhod/izhod na voljo 32-bitnih operacijskih sistemih, mora biti prostor za MMIO v prvih 4 GB naslovnega prostora.

Èe imate na primer grafièno kartico, ki ima 256 MB vgrajenega pomnilnika, mora biti ta pomnilnik preslikan v prvih 4 GB naslovnega prostora. Èe so 4 GB sistemskega pomnilnika že namešèeni, mora biti del tega naslovnega prostora rezerviranega za preslikavo grafiènega pomnilnika. S preslikavo grafiènega pomnilnika se prepiše del sistemskega pomnilnika. S temi pogoji se zmanjša skupna kolièina sistemskega pomnilnika, ki je na voljo za operacijski sistem.

Zmanjšanje kolièine sistemskega pomnilnika, ki je na voljo, je odvisno od namešèenih naprav v raèunalniku. Da pa bi se izognili morebitnim težavam z združljivostjo gonilnika, 32-bitna razlièica sistema Windows Vista omeji skupno kolièino pomnilnika, ki je na voljo, na 3,12 GB. Èe želite informacije o morebitnih težavah z združljivostjo gonilnika, glejte razdelek »Veè informacij«.

Èe je v raèunalniku namešèenih veè naprav, se kolièina pomnilnika, ki je na voljo, lahko zmanjša na 3 GB ali manj. Vendar pa je najveèja mogoèa kolièina pomnilnika, ki je na voljo v 32-bitnih razlièicah sistema Windows Vista, po navadi 3,12 GB.

Èe želite, da sistem Windows Vista izkoristi vse 4 GB pomnilnika v raèunalniku, v katerem je namešèeno 4 GB pomnilnika, mora raèunalnik izpolnjevati te zahteve:

• Nabor vezij mora podpirati vsaj 8 GB naslovnega prostora. Med nabore vezij s tako zmogljivostjo sodijo:
  • Intel 975X
  • Intel P965
  • Intel 955X on Socket 775
  • Nabori vezij, ki podpirajo procesorje AMD z vtiènico F, 940, 939 ali AM2. Ti nabori vezij vkljuèujejo katero koli vtiènico AMD in kombinacijo centralnih procesnih enot, v katerih je krmilnik pomnilnika v centralni procesni enoti.
• Centralna procesna enota mora podpirati nabor navodil x64. Centralni procesni enoti AMD64 in Intel EM64T podpirata ta nabor navodil.
• BIOS mora podpirati funkcijo vnoviène preslikave pomnilnika. Funkcija vnoviène pomnilniške preslikave omogoèa, da segment sistemskega pomnilnika, ki je bil prej prepisan s konfiguracijskim prostorom PCI-ja (Peripheral Component Interconnect), znova preslikate nad vrstico naslova velikosti 4 GB. To funkcijo je treba v raèunalniku omogoèiti v pripomoèku za konfiguracijo BIOS-a. Navodila, v katerih je razloženo, kako omogoèiti to funkcijo, so v dokumentaciji, ki je priložena raèunalniku. Številni raèunalniki za široko potrošnjo verjetno ne podpirajo funkcije vnoviène preslikave pomnilnika. Za to funkcijo v dokumentaciji in pripomoèku za konfiguracijo BIOS-a ni uporabljeno standardno izrazoslovje. Zato je morda treba prebrati opise raznih nastavitev za konfiguracijo BIOS-a, ki so na voljo, da bi ugotovili, ali katera od nastavitev omogoèa funkcijo vnoviène preslikave pomnilnika.
• Uporabiti je treba 64-bitno razlièico (x64) sistema Windows Vista.

Obrnite se na prodajalca raèunalnika in ugotovite, ali vaš raèunalnik izpolnjuje navedene pogoje.

Opomba Kadar je velikost fiziènega RAM-a, ki je namešèen v raèunalniku, enaka velikosti naslovnega prostora, ki ga podpira nabor vezij, je skupna kolièina sistemskega pomnilnika, ki je na voljo za operacijski sistem, vedno manjša od velikosti namešèenega fiziènega RAM-a. Poglejmo na primer raèunalnik z naborom vezij Intel 975X, ki podpira 8 GB naslovnega prostora. Èe namestite 8 GB RAM-a, se bo sistemski pomnilnik, ki je na voljo za operacijski sistem, zmanjšal za vrednost konfiguracijskih zahtev PCI-ja. V tem primeru se zaradi konfiguracijskih zahtev PCI-ja zmanjša kolièina pomnilnika, ki je na voljo za operacijski sistem za vrednost med približno 200 MB in 1 GB. Zmanjšanje je odvisno od konfiguracije.

Težave z združljivostjo gonilnikov, sproženih z naèinom fiziène pripone naslova

Težave z združljivostjo gonilnikov, ki so povezane s funkcijo DEP (prepreèevanje izvajanja podatkov), so po navadi težave z združljivostjo, sprožene z naèinom pripone fiziènega naslova.

Opomba Naèin pripone fiziènega naslova je potreben le v raèunalnikih s procesorji, ki podpirajo strojno vsiljeno funkcijo DEP.

Zaradi funkcije DEP lahko pride do težav z združljivostjo s katerim koli gonilnikom, ki izvaja ustvarjanje kode ali uporablja druge tehnike za ustvarjanje izvršljive kode v realnem èasu. Številni gonilniki, ki so povezani s takimi težavami, so popravljeni. Ker je funkcija DEP vedno vklopljena za gonilnike, ki so namešèeni v 64-bitnih razlièicah sistema Windows, so težave z združljivostjo po navadi povezane s temi gonilniki. Vendarle pa ni zagotovila, da so za odpravo težav z združljivostjo, sproženih z naèinom pripone fiziènega naslova, posodobljeni vsi gonilniki. Vendar pa obstaja nekaj gonilnikov s temi tehnikami. Funkcija DEP po navadi ne povzroèa težav z združljivostjo gonilnikov.

Najpomembnejše težave z združljivostjo gonilnikov, na katere boste morda naleteli, nastanejo, kadar izvajate naèin pripone fiziènega naslova v 32-bitnih raèunalnikih. Naèin pripone fiziènega naslova omogoèa procesorjem, da uporabijo veè kot 4 GB pomnilnika. Osnovna razlika med shemami ostranjevanja pomnilnika z naèinom pripone fiziènega naslova in shemami ostranjevanja pomnilnika brez naèina pripone fiziènega naslova je dodatna raven ostranjevanja, ki je zahtevana v naèinu pripone fiziènega naslova. Naèin pripone fiziènega naslova namesto dveh zahteva tri ravni ostranjevanja.

Nekaterih gonilnikov morda ne bo mogoèe prenesti, èe je omogoèen naèin pripone fiziènega naslova, ker naprava morda ne bo mogla izvesti 64-bitnega naslavljanja. Ali pa se gonilniki zapišejo ob predvidevanju, da naèin pripone fiziènega naslova zahteva veè kot 4 GB pomnilnika. Taki gonilniki so zapisani s prièakovanjem, da bodo gonilniki vedno prejeli 64-bitne naslove v naèinu pripone fiziènega naslova in da gonilnik ali naprava ne bo znal razbrati naslova.

Druge gonilnike bo morda mogoèe prenesti v naèinu pripone fiziènega naslova, vendar pa lahko povzroèijo nestabilnost sistema, tako da neposredno spremenijo vnose v ostranjevalni tabeli sistema. Ti gonilniki prièakujejo 32-bitne vnose v ostranjevalni tabeli, prejmejo pa 64-bitne pripone fiziènih naslovov v naèinu pripone fiziènega naslova.

Najpogostejša težava z združljivostjo gonilnikov, do katere pride zaradi naèina pripone fiziènega naslova, vkljuèuje prenose DMA-jev (neposrednih dostopov do pomnilnika) in dodelitev registra preslikav. Številne naprave, ki podpirajo DMA (po navadi so to 32-bitne kartice), ne zmorejo izvajati 64-bitnega fiziènega naslavljanja. Kadar te naprave delujejo v 32-bitnem naèinu, lahko naslovijo celoten fizièni naslovni prostor. V naèinu pripone fiziènega naslova so podatki lahko na fiziènem naslovu, ki je veèji od 4 GB. Èe želite omogoèiti tako omejene naprave, da bi delovale v takih primerih, Microsoft Windows 2000 Server in novejše razlièice sistema Windows zagotavljajo dvojno medpomnjenje za prenos DMA-jev. Windows 2000 Server in novejše razlièice sistema Windows omogoèajo to z 32-bitnim naslovom, ki je oznaèen v registru preslikav. Naprava lahko izvede prenos DMA-ja na 32-bitni naslov. Jedro kopira pomnilnik na 64-bitni naslov, ki je zagotovljen za gonilnik. Kadar se raèunalnik izvaja v naèinu pripone fiziènega naslova, ki je onemogoèen, gonilniki za 32-bitne naprave ne zahtevajo, da se njihovim registrom preslikav dodeli sistemski pomnilnik. To pomeni, da dvojno medpomnjenje ni zahtevano, ker so vse naprave in gonilniki vkljuèeni v 32-bitni naslovni prostor. Preskusi gonilnikov za 32-bitne naprave v raèunalnikih s 64-bitnimi procesorji so pokazali, da gonilniki, ki zmorejo prenos DMA-jev in so jih odjemalci preskusili, po navadi prièakujejo neomejeno število registrov preslikav.

Izdelke drugih izdelovalcev, omenjene v tem èlanku, izdelujejo podjetja, neodvisna od Microsofta. Microsoft ne daje nobenih naznaèenih ali drugaènih jamstev o delovanju ali zanesljivosti teh izdelkov.